Bruksizem oziroma “škripanje z zobmi”
Bruksizem je škripanje oziroma škrtanje z zobmi in je pogosta obrazno-čeljustna disfunkcija, ki pa se pojavlja pri vsakem tretjem človeku. Gre za ritmično krčenje čeljustnih mišic, ki povzroča škripanje z zobmi. Večinoma se ljudje, ki škrtajo z zobmi, tega ne zavedajo in to počnejo predvsem ponoči, med spanjem. V takem primeru ima partner/-ka pomembno vlogo pri hitrem odkrivanju težave.
Bruksizem predstavlja veliko grožnjo stabilnemu ustnemu zdravju. Zobje so namreč med žvečenjem in goltanjem hrane v stiku čez dan največ 20 minut, medtem ko so pri nočnem škripanju veliko dlje, in to z desetkrat večjo silo kot pri žvečenju hrane. Gre torej za precej veliko škodo, ki se je večina ljudi sploh ne zaveda. Med škrtanjem z zobmi pospešimo obrabo trdih zobnih tkiv, po domače rečeno takšni ljudje pojejo svoje zobe, prav tako pa zaradi pomanjkanja sklenine zobje postanejo bolj občutljivi.
Naročite se na brezplačen posvet z našim strokovnjakom
Izpolnite spodnji kontaktni obrazec in v najkrajšem možnem času vas bo kontaktiral eden od naših strokovnjakov, kateremu boste lahko zaupali vaše težave in želje. Skupaj bosta poiskala najboljšo rešitev za vaš problem, prav tako pa se boste lahko dogovorili za termin za vaš tretma oz. pregled.
Kakšen je vzrok nastanka in kakšne so lahko posledice
Strokovnjaki, ki preučujejo bruksizem, še ne morejo s prstom pokazati na točno določen vzrok nastanka. Vzroki so lahko tako fiziološki kot psihološki. Lahko pride nenadoma in prav tako lahko enako tudi izgine. Eden glavnih vzrokov je zagotovo neusklajen ugriz, pojavlja se tudi pri osebah, ki so živčne in napete, včasih je dovolj že sam stres pred službo, izpitom, dogodkom ipd.
Možen vzrok je tudi previsoka plomba ali protetični nadomestek. Bruksizem se pojavlja tudi kot stranski učinek nekaterih zdravil za zdravljenje depresije. V takem primeru se pogovorite z izbranim zdravnikom, ali je možno zamenjati zdravila. Škrtanje z zobmi se pojavlja tudi pri ljudeh, ki imajo spalne motnje, kot sta spalna apneja in smrčanje.
Pri škripanju z zobmi torej nastanejo ogromne sile, kar povzroči, da se žvečne mišice pri takem človeku izjemno okrepijo. Takšno stanje obremenjuje celotni sistem mišic in sklepov, ki niso narejeni za takšne obremenitve. Posledica škrtanja je lahko zlom zob, zalivk ali prevlek. Prav tako pa prekomerna uporaba žvečnih mišic privede do lokalnih vnetnih poškodb mišic, ki povzročajo bolečine. Te se kažejo kot glavobol, bolečine v vratu ali zobobol. Bruksizem privede tudi do sprememb v čeljustnem sklepu, ki pa povzroča bolečine ob ušesih in boleče odpiranje ust.
V fazi REM (eni od štirih faz spanja) se aktivirajo žvečne mišice in posledično pridejo zobje v stik. Ta stik ni običajen, ker nimamo hrane v ustih. Z vodoravnimi gibi spodnje čeljusti meljemo lastne zobe. Ti se pod močnimi pritiski upogibajo, lomijo, pokajo in krušijo. Ustvarjajo se sile, ki so tudi do desetkrat večje kot tiste, ki jih podnevi uporabljamo za žvečenje. Epizoda škrtanja traja nekje od pet do deset minut in nato izzveni s prehodom v naslednjo fazo spanja. Spanje poteka v valovih, to pomeni, da se faza REM ponovi večkrat na noč, z njo pa tudi bruksizem. Po domače povedano je čeljust ponoči v fitnesu, posledično se ljudje zbujajo utrujeni in z bolečinami.
Bruksizem se pojavlja pri veliko ljudeh, vendar večina tega ne opazi. Običajno je težava enakomerno razporejena med moškimi in ženskami, pri otrocih, ki so bruksisti, pa se stanje z izrastjo vseh zob običajno umiri. Nekatere raziskave celo kažejo, da okoli 80 % ljudi v nekem obdobju življenja škripa z zobmi in ostaja brez večjih težav. Podatki iz Amerike pa kažejo, da je pogostost pojava pri približno 5–10 % odraslih ljudi in 10 % otrok.
Kakšno je zdravljenje in kaj lahko storimo sami?
Zdravljenje je uspešno, če odstranimo vzrok za bruksizem. Kadar je vzrok jasen, na primer visoka plomba, je zdravljenje enostavno, vendar pa je lahko vzrok tudi stres, ki pa je težko obvladljiv. Kadar znaki oziroma vzroki niso povsem jasni, je zdravljenje paliativno, kar pomeni, da je usmerjeno na omilitev in odstranitev simptomov. Uporabljajo se različni mišični relaksanti, pomirjevala, določijo se vaje za sklepe in mišice.
Pogosto se uporablja tudi opornica za zobe, ki jo bruksist uporablja ponoči. Kakšna opornica je primerna, določi zobozdravnik, ki jo kasneje tudi izdela. Problem nastane, ker veliko ljudi ne more nositi opornice, saj jih moti, jim ne pusti spati in podobno. Alternativno zdravljenje je uporaba botoksa. Namreč vbrizganje botoksa v žvečno mišico oslabi njeno delovanje in pretirano krčenje. Tako lahko stanje delno omilimo, pri nekaterih bruksizem celo izgine. Ima pa uporaba botoksa poleg zdravilnega tudi estetski učinek. Z njegovo uporabo zmanjšamo izrazitost čeljusti in obraz iz kvadratne oblike preide v ovalno. Apliciranje botoksa pri bruksizmu je predvsem funkcionalno in pomembno je, da poseg opravite pri strokovnjaku, ki ima izkušnje z zobmi in obzobnimi tkivi ter dobro pozna obrazne strukture.
In kaj lahko naredimo sami, da se izognemo nastanku bruksizma? Strokovnjaki svetujejo metode za relaksacijo (po potrebi obisk psihoterapevta) ter izogibanje stresu, alkoholu in drogam. Prav tako svetujejo uporabo mišičnih reklaksantov (botoksa ipd.), elektrostimulacijo, nošenje okluzijske opornice itd.
Kako poteka poseg z botoksom
Pred posegom se dogovorite s strokovnjakom, kam ga bo vbrizgal. Pomembno je, da se botoks vbrizga enkrat, nato pa po potrebi doda čez 2–3 tedne. Po posegu vsaj 4 mesece vaše telo ne sme ponovno prejeti botoksa. Pri vnosu prejmejo ženske običajno med 40 in 70 enot, medtem ko moški v povprečju prejmejo 70 enot botoksa. Apliciranje poteka s tanko iglo in skoraj ne boli. Lahko pa rečemo, da je postopek malo neprijeten. Po posegu sledi pregled približno po 3 tednih, ko se zdravnik odloči, ali bo botoks ponovno dodal. Po približno pol leta se lahko postopek ponovi, če pacient čuti, da ponovno stiska zobe.
Ko bo botoks pričel polno delovati, ne boste čutili nič posebnega, se boste pa zjutraj zbujali bolj sproščeni in spočiti. Če mišica ne more več tako močno stiskati zaradi aplikacije botoksa, možgani dolgoročno pozabijo stiskati. Torej lahko rečemo, da je to dolgoročna naložba. Pri uporabi opornice namreč možgani ne pozabijo stiskati in ne dobimo enakega končnega učinka. Cena aplikacije botoksa je odvisna od oblike bruksizma, giblje pa se od 250 do 300 EUR. Vsekakor pa moramo misliti, da je vbrizganje botoksa dolgoročna naložba, ki bo preprečila nadaljnjo škodo v naši ustni votlini.
Pogosta vprašanja in odgovori
Bruksizem je težava, ki prizadene veliko število ljudi. Pomembno se je zavedati, da opcije za odpravo te težave obstajajo, se pa med seboj razlikujejo. Katera rešitev bo za vas najbolj primerna bo ocenil vaš izbrani zdravnik, možnosti, da boste težavo odpravili oz. jo dodobra omilili so zelo dobre.
Specialist vam bo vbrizgal botoks, ki bo oslabil delovanje vaše žvečne mišice in njeno pretirano krčenje. Na takšen način se bo bruksizem zmanjšal oz. lahko v celoti prekinil. V tem času bodo vaši možgani pozabili na to aktivnost in kasneje, tudi ko učinek botoksa popusti, bo težava najverjetneje izvenela. Za več dodatnih informacij vam predlagamo, da stopite v stik z nami. Ali se da bruksizem trajno odpraviti?
Kako lahko botoks pomaga pri premagovanju bruksizma?