Parodontalna bolezen

Parodontalna bolezen (ali »parodontoza« kot najbolje poznajo ta izraz laiki) je vnetje dlesni, pri katerem se med zobom in dlesnijo pojavijo obzobni žepi. Do nje pride zaradi različnih dejavnikov, kot so dednost, slaba oziroma neustrezna ustna higiena, kajenje, stres, sladkorna bolezen in podobno, njene posledice pa so lahko veliko bolj resne kot le slab zadah in krvaveče dlesni.

Če že ob prvih znakih sprememb v ustih ne obiščete zobozdravnika, ki bo obolenje odpravil, zobje kmalu postanejo daljši, bolj občutljivi in se začnejo majati. Ko so kost in obzobna tkiva tako prizadeta, jih ni mogoče obnoviti, zato sledi izpadanje zob in izdelava protetike.

Raje preprečite, kot zdravite

Čeprav parodontoza ni redek pojav, jo lahko kljub temu z nekaj preprostimi preventivnimi ukrepi in dobrimi navadami preprečite ali pa vsaj omilite njen obseg.

  • Z redno in pravilno ustno higieno temeljito odstranite mehke zobne obloge in preprečite nastanek zobnega kamna.
  • Po priporočilu zobozdravnika obiščite ustnega higienika, da vam nad in pod dlesnijo odstrani trde zobne obloge (zobni kamen).
  • Izogibajte se stresu.
  • Ne kadite.
  • Zdravo se prehranjujte.

INFORMACIJE

Zakaj je pomembno, da se parodontozo čim prej pozdravi?

Ljudje z napredovano parodontalno boleznijo so mnogo bolj izpostavljeni tveganjem za resne zdravstvene zaplete, kot so možganska kap, srčni infarkt, prezgodnji porod in nizka porodna teža novorojenčka ter oslabljen imunski sistem, kot pa ljudje z zdravimi obzobnimi tkivi. Pri starejših ljudeh s parodontalno boleznijo so pogostejše tudi pljučnice in kronična pljučna obolenja.

Ker lahko parodontalno bolezen učinkovito zdravimo, je zelo pomembno, da redno obiskujete zobozdravnika, ki bo še pravočasno opazil opozorilne znake in preprečil, da bi prišlo do neljubih zapletov.

Ste opazili, da imate pogosto slab zadah, vnete in krvaveče dlesni ali so se vam začeli majati zobje? Naročite se na posvet.

Kaj storiti, ko je prepozno za preventivo?

Ko zobozdravnik opazi vnetje obzobnih tkiv, se glede na velikost oziroma globino obzobnih žepov odloči za najprimernejšo vrsto zdravljenja.

a) V naši ordinaciji ustna higieničarka Anita Globokar Sejdič za zdravljenje parodontalne bolezni uporablja klasične metode za odstranjevanje zabarvanj in trdih zobnih oblog nad in pod dlesnijo. Pri tem uporablja naslednje aparate in instrumente:

  • aparat za odstranjevanje zabarvanj nad dlesnijo (Air-Flow, EMS),
  • ultrazvočni odstranjevalec zobnega kamna (SONICflex, KaVo),
  • instrumente za ročno čiščenje zobnih korenin (kirete, Hu-Friedy),
  • aparat za globinsko čiščenje zobnih korenin (Air-Flow Master, EMS).

b) Pri napredovani obliki parodontalne bolezni na zelo težko dostopnih mestih na koreninah zob popolna odstranitev zobnega kamna s klasičnimi metodami ni vedno mogoča. Ob takih zobeh vnetje dlesni vztraja. Za ta najtežje dostopna in zelo prizadeta mesta je potreben laserski poseg. V tem primeru vas ustna higieničarka napoti k zobozdravnici Meliti Franko, dr. dent. med., ki za zdravljenje uporablja:

Ste vedeli, da …

za celovito obravnavo zahtevnejših kliničnih primerov napredovane parodontalne bolezni potrebujemo tako laser za mehka kot tudi laser za trda tkiva?

c) Pri huje napredovani parodontalni bolezni je potreben kirurški poseg, ki kot vsaka operacija obsega anestezijo, rezanje obzobnih tkiv s skalpelom, šivanje rane, možnost krvavitev in okužb, dolgotrajno celjenje …

d) Če je napredovana parodontalna bolezen prizadela zgolj posamezen zob, se zobozdravnik lahko odloča med kirurškim in laserskim posegom. Laserski poseg ima v primerjavi s kirurškim posegom precej prednosti:

  • v večini primerov anestezija ni potrebna,
  • poseg je manj invaziven,
  • šivanje ran ni potrebno,
  • manj je krvavitev,
  • manj je okužb,
  • rana se hitreje celi.

Zanima me več

Več o parodontalni bolezni in kako jo zdravimo v naši ordinaciji, si oglejte na spodnjih povezavah: